40-ka malo drugače
S punco rada potujeva in sva med drugim tudi ljubitelja športnih dogodkov. Občutki in spomini, ki jih lahko doživiš ob ogledu (športnega) dogodka v živo so neopisljivi ter večni! In tako se je po lanskoletnem ogledu polfinalne tekme Lige prvakov v München-u čisto spontano porodila rojstnodnevna želja, da doživim nekaj novega in da s tem dopolnim zbirko ogledov nogometnih tekem v petih najmočnejših evropskih ligah. Pri tej želji je veliko pripomogla nostalgija po spremljanju nekdaj slavne oddaje Petica na hrvaški nacionalni televiziji, ki je bila v Sloveniji pred leti edina (ali pa vsaj prva) možnost televizijskega spremljanja zadetkov petih najmočnejših evropskih nogometnih lig. No, nisem še tako zelo star, ampak vseeno so to bili nostalgični časi, ko so se športni rezultati spremljali preko teleteksta na televiziji. Po nemški, italijanski in španski ligi je tako nastopil čas za najelitnejšo med elitnimi, za Premier League. In tako je spontana želja postala uresničen spomin…
Pot naju je v petek, 21. februarja 2025, na dan mojega štiridesetega rojstnega dne zgodaj zjutraj vodila na let iz Dunaja v London. Težko pričakovan dan, težko pričakovan let, čeprav jih zadnjih nekaj let vsako leto opraviva nekaj. Ker pa za rojstni dan ne moreš samo dobivati lepih želja ter daril, sva na letalu kupila srečke, izkupiček katerih gre v dobrodelne namene za otroke iz socialno ogroženih okolij. S kakšno nagrado med samim letom ni bilo sreče, ampak vseeno je bilo 5 srečk kvalificiranih za naknadno žrebanje za milijon evrov. Če bom imel srečo z nagrado, bodo vse vstopnice za člane navijaškega kluba Arsenal Slovenija 3 leta brezplačne oz. financirane iz moje strani, tako da držimo pesti!
Glede na to, da sva imela časovno ugoden let v London, je po namestitvi sledilo kosilo ter počitek, saj je bilo zvečer na vrsti prvo darilo oz. doživetje - ogled muzikala Moulin Rouge v gledališču Piccadilly v centru Londona. Uh, zares izjemno doživetje ob spremljanju vrhunskih umetnikov, ki premorejo odlične interpretacije v kombinaciji plesa in petja. Res pravi spektakel! Prvič sva doživela kaj podobnega in zares je bila nepozabna izkušnja. Navdušila naju je že sama dvorana. Ne gre namreč za kakšno klasično kulturno dvorano, kjer so parterju dodani balkoni. Tukaj je spredaj spodaj nekaj mest za petičneže, ki so na petkov termin za ta muzikal odšteli več kot 200 funtov po osebi, ostali del tribune pa se strmo dviga nad oder, kar tudi omogoča dober pregled nad celotnim dogajanjem izjemnega šova. Res zanimivo in vredno ogleda. Prijetnih občutkov tisto večer ni pokvarilo niti tradicionalno angleško vreme, ki je prineslo rahlo pršenje. Ja, tudi to spada k doživetju (pravega) Londona. Po dolgem petku se je nato bilo potrebno dobro spočiti, saj naju je v soboto čakala glavna stvar najinega (mojega) rojstnodnevnega izleta v London, ogled nogometne tekme na stadionu Emirates med ekipama Arsenal ter West Ham United.
It’s a Matchday! V soboto sva se prebudila v oblačno jutro brez dežja. Dan, poln pričakovanj ter vznemirjenja ob misli na nova nepozabna doživetja. Vreme je OK, sva si mislila ob ogledu skozi okno, in niti približno nisva slutila, da bi to oblačno nebo tega sobotnega dopoldneva lahko nakazovalo rezultatsko neugoden dan Topničarjev. Ampak do tekme še pridemo… Po prijetnem začetku dneva z dišečo kavo, sva obiskala center mesta in si ogledala nekaj znamenitosti. V Londonu sva skupaj že drugič in ko sva bila prvič, so ravno prenavljali zunanjost Big Ben-a, zato nama je bila želja ponovno obiskati to znamenitost glavnega angleškega mesta ter jo videti v svojem polnem sijaju, ne pa obdano z gradbenim odrom ter zaščitnimi mrežami. Pot naju je tako iz podzemne železnice vodila čez most nad reko Temzo, mimo London Eye-a vse do Westminstrske palače, zraven katere je tudi Big Ben. No, pa sva ga končno opazovala ter poslušala v vsej svoji lepoti. Nisva zapravljala veliko časa ob teh znamenitostih, saj nama je ta dan glavno stvar predstavlja tekma elitne angleške nogometne lige, vseeno pa sva imela dovolj časa še za vožnjo s podzemno železnico v bližino Tower Bridge-a. Ogledala sva si torej še to znamenitost, si privoščila okusnem “brunch” ter se počasi dobri dve uri pred tekmo odpravila v bližino stadiona.
Bila sva že na kar nekaj stadionih širom Evrope (tudi na angleških v evropskih tekmovanjih) in vsak je nekaj posebnega. Tudi Emirates Stadium je! Nima jih smisla primerjati, kajti vsak ima svojo zgodbo, svojo dušo, svojo tradicijo, zgodovino, predvsem pa strastne obiskovalce, ki z veseljem obiskujejo nogometne tekme ter s svojo prisotnostjo ter navijanjem ustvarijo nepozabno vzdušje ter navijaško kuliso. Že sam sprehod čez most, posvečen Danny-ju Fizman-u, daje občutek ter potrditev, da je Arsenal veličasten klub, ki ceni svojo zgodovino, svoje legende. Lepo je bilo videti zastavo s podobo Henry-ja, saj vemo, kako plodna in atraktivna je bila zgodovina v času njegovega igranja. Meni osebno en ljubših igralcev Arsenala, čeprav ne podcenjujem genialnosti Denisa Bergkamp-a. Lepo je videti vse kipe, poslikave, slike ter zapise, tako zunaj stadiona, kot v njegovi notranjosti. V povezavi s stadionom pa moram omeniti eno stvar. Zelo naju je presenetilo, da varnostniki puščajo možnost prehoda tudi na druge predele tribun in ne zgolj na sektor, za katerega imaš vstopnico. Tako nama je uspelo fotografirati perspektive, ki so bile zelo blizu zelenice, izhoda igralcev na igrišče ter klopi za rezervne igralce. Zanimivo! Hvala za vašo prijaznost in zaupljivost, dragi angleški varnostniki. Res je prijeten občutek sproščenega gibanja po tribunah takšnega mogočnega in modernega stadiona.
Zavedanje, da v živo, ob dobrem navijaškem vzdušju, spremljaš najboljšo nogometno ligo na svetu, ni pokvaril niti končni rezultat. Kaj hočemo, takšno je življenje, sestavljeno je iz vzponov in padcev, iz zmag in porazov. Danes je severno londonski derbi pripadel West Ham-u, naslednje prvenstvo bo pa Arsenalu. Življenje je tudi pošteno in te zna nagraditi v pravih trenutkih… V kakem obdobju pač kaj izgubimo, da lahko ob kakšni prihajajoči situaciji dobimo povrnjeno (z obrestmi). Tudi midva se bova zagotovo še vrnila na ta “kraj zločina,” saj želiva podoživeti še slavje ob zmagoslavju domačega moštva. Zelo prijetna in nepozabna izkušnja. Spomin, ki bo večen, in rojstni dan, ki je bil zares poseben!
Hvala Arsenal Slovenija, da nam je vse to omogočeno. Lep pozdrav vsem in še enkrat, držimo pesti za možnost večletnih brezplačnih obiskovanj tekem Arsenala!
Matej & Barbara
